»Kakšen politični cirkus!«

»Žalosten dan za tenis, Avstralijo in Novaka.«

»Se lahko zdaj končno pogovarjamo o tenisu?«

»Ljudje, katerih svojci umirajo, ne morejo v lastno državo. Ljudem govorite, da ne morejo niti v trgovino ali na kavo, če niso cepljeni, če pa si številka ena na svetu, potem ti je to spregledano?«

»Đoković ni postavil pravil. Imel je vizum za vstop v Avstralijo, zdravniško izjemo pa sta mu potrdila dva pooblaščena, neodvisna in usposobljena odbora. Glede na to je povsem upravičeno verjel, da je s tem stvar urejena. Kje se je torej zalomilo? Prav gotovo ne, ko je zapustil Evropo, saj je imel vse potrebne papirje in dovoljenje za vkrcanje na letalo. Zgodilo se je na naši meji.«

»Želijo se s poimenovanjem pokloniti Đokovićevi energiji in edinstvenosti.«

»Upam, da bo videl. V zoološki nomenklaturi imamo pravico nekoga imenovati. Njega sploh ni treba vprašati, a mislim, da ne bo jezen.«

»To je zelo žalosten dan v zgodovini tenisa. Žalostno je, ko politika premaga zdrav razum.«

»S to zmago so se mi uresničile sanje iz otroštva.«